V soboto, 19. 10. 2024, smo se planinci naše šole odpravili na planinski pohod na Celjsko kočo. Z avtobusom smo se odpeljali do Zagrada. Za tiste, ki ne veste, to je zaselek v Celju. Po sestopu z avtobusa nas je pot vodila po 193 stopnicah do doma Alme M. Karlin. Sledil je kratek počitek in minutke za nova znanja. Izvedeli smo, da je bila Alma Karlin svetovna popotnica, potopiska, pisateljica, poliglotka in pesnica. In zakaj je to pomembno? Zato, ker se je gospa Karlin rodila leta 1889, in biti popotnica in pisateljica v začetku 20. stoletja je bilo res nenavadno, predvsem pa pogumno.
Od tu dalje se je cesta zmerno vzpenjala in nas vodila čez razgledno travnato pobočje, s katere se odpira lep razgled. No, ta dan ravno ne, saj sta nas na celotni poti spremljali megla in nizka oblačnost. Toliko od razgleda, pa kdaj drugič!
Sledili smo markacijam do Trobiševe bukve, ki je zaščitena kot naravni spomenik. Čas za prvo fotografiranje, saj vsak dan pa res ne vidiš 200 let starega drevesa. Čakal nas je še samo zadnji del poti skozi gozd do kolovoza ter vse do razpotja, ki pelje do Pečovniške koče.
Še nekaj metrov po makadamski cesti in že se je pred nami na 652m nadmorske višine prikazala Celjska koča.
Sledil je malo daljši postanek za malico iz nahrbtnika, nekateri so si privoščili tudi okusen borovničev zavitek, nato pa pot pod noge in nazaj v dolino. Seveda ne po isti poti. Tokrat smo krenili proti Svetini do Laške vasi – Pečovje, kjer nas je čakal avtobus. Pot je bila strma in zelooo blatna. Še sreča, da smo se spuščali!
Preživeli smo čudovit jesenski dan, čeprav ni bil obsijan s soncem. Vrnili smo se blatni, umazani, malo mokri, ampak dobre volje, z novimi izkušnjami ter sklenjenimi prijateljstvi.
Mi se že veselimo naslednjega pohoda, zato vas vabimo, da se nam pridružite na novembrskem izletu. Vrh, katerega bomo osvojili, pa naj še zaenkrat ostane skrivnost.
Mentorici Anita Kolar Šlogar in Zofka Glušič
